Čustvena regulacija pri otrocih: Kako otroke naučiti nadzorovati čustva

Ko petletna Lara ne dobi sladoleda, se vrže na tla in kriči. Ko se osemletni Matic poškoduje med igro, zadrži solze in trdi, da ga ne boli. Ko se dvanajstletna Nina razjezi na brata, zaloputne z vrati svoje sobe.

Vsi trije otroci se pravzaprav soočajo z isto težavo, ne znajo na zdrav način obvladovati svojih čustev.

Čustvena regulacija pri otrocih je ena najpomembnejših veščin, ki jih otrok razvija. Gre za sposobnost prepoznavanja, razumevanja in ustreznega odzivanja na lastna čustva. Otroci, ki se naučijo zdravih strategij čustvene regulacije, so bolj odporni na stres, imajo boljše odnose z vrstniki in so uspešnejši v šoli.

Kaj je čustvena regulacija in zakaj je pomembna?

Čustvena regulacija je proces, s katerim otroci upravljajo svoja čustva, prepoznajo, kaj čutijo in izberejo ustrezen načina izražanja. To vključuje obvladovanje jeze, strahu, razočaranja, žalosti in drugih intenzivnih čustev.

Posledice slabe čustvene regulacije pri otrocih

Otroci, ki ne znajo uravnavati svojih čustev, se pogosto soočajo:

·      z vedenjskimi težavami – pogosti izbruhi jeze, agresivnost, uporniško vedenje,

·      s težavami v odnosih – konflikti z vrstniki, težave pri sklepanju in vzdrževanju prijateljstev,

·      s šolskimi izzivi – težave s koncentracijo, izogibanje nalogam, slabša učna uspešnost,

·      z nksioznostjo in depresijo – preobremenjenost s čustvi, ki jih ne znajo obvladati,

·      z nizko samopodobo – občutek, da so “slabi” ali “drugačni”.

Prednosti dobre čustvene regulacije

Po drugi strani pa otroci z dobro razvito čustveno regulacijo lažje:

·      rešujejo konflikte na miren in konstruktiven način,

·      izražajo svoje potrebe brez agresije ali umikanja,

·      obvladujejo razočaranja, neuspehe in spremembe,

·      gradijo zdrave, podporne odnose,

·      dosegajo boljše šolske rezultate.

Kako se razvija čustvena regulacija pri otrocih?

Čustvena regulacija se ne zgodi čez noč. Gre za postopen proces, ki se začne zelo zgodaj in se razvija vse do zgodnje odraslosti.

Razvoj po starostnih obdobjih

V prvih letih (0-3 leta) otroci potrebujejo veliko zunanje pomoči pri regulaciji– starši jih pomirijo, jim pomagajo razumeti, kaj čutijo, in jih učijo prvih strategij pomirjanja (mehka igračka, objemanje, ...).

V predšolskem obdobju (3-6 let) otroci začnejo razvijati lastne strategije, a še vedno potrebujejo veliko vodenja in podpore. Učijo se poimenovati osnovna čustva in uporabljajo preproste tehnike pomirjanja.

V šolskem obdobju (6-12 let) postajajo vse bolj samostojni, a še vedno potrebujejo pomoč pri bolj zapletenih čustvih, kot so razočaranje, zavist, krivda ali sram.

V mladostništvu (12+ let) se čustvena regulacija dodatno zaplete zaradi hormonskih sprememb, povečanega socialnega pritiska in iskanja identitete.

Kako starši lahko pomagajo otrokom pri čustveni regulaciji: 5 učinkovitih strategij

1. Bodite čustveni trener, ne čustveni sodnik

Namesto: “Nehaj jokati, to ni nič hudega!” ali “Ne smeš biti jezen!”

Poskusite: “Vidim, da si zelo razočaran/-a. Razumem, da je to težko.” ali “Opazila sem, da si jezen//na. Povej mi, kaj te moti.”

Otroci potrebujejo potrditev svojih čustev, ne zavračanja. Ko jim pokažemo, da so njihova čustva sprejemljiva in normalna, da mi odrasli lahko zdržimo z njihovimi čustvi, jim pomagamo, da se naučijo živeti z njimi. To ne pomeni, da dovolimo vsako vedenje – čustva so vedno v redu, vedenje pa ima meje.

2. Pomagajte jim poimenovati čustva (čustveni besednjak)

Otroci pogosto ne znajo povedati, kaj čutijo. Pomagajte jim razviti čustveni besednjak:

·      “Zdi se mi, da si jezen/-na.”

·      “Morda si razočaran/-a, ker nisi mogel/-la…”

·      “Ali se počutiš osamljen/-a?”

·      “Vidim, da si frustiran/-a.”

·      “Mislim, da te je strah.”

Ko otrok zna poimenovati svoje čustvo, ga lažje razume in obvlada. Raziskave kažejo, da samo poimenovanje čustva zmanjša njegovo intenzivnost.

3. Naučite jih konkretnih strategij pomirjanja

Različne strategije delujejo za različne otroke. Pomembno je, da otrok najde tehnike, ki mu ustrezajo:

Dihalne vaje

·      Počasen vdih skozi nos (štej do 4), zadržanje (štej do 4), izdih skozi usta (štej do 6)

·      Napihovanje imaginarnega balona

·      Vohanje rože, pihanje sveče

Fizična aktivnost

·      Tek, skakanje, ples

·      Stiskanje blazine ali antistresne žogice

·      Raztezanje, joga za otroke

Ustvarjalne aktivnosti

·      Risanje ali slikanje čustev

·      Modeliranje iz gline

·      Pisanje dnevnika (za starejše otroke)

Mirne aktivnosti

·      Branje najljubše knjige

·      Poslušanje pomirjujoče glasbe

·      Objemanje ljubljenčka ali mehke igračke

Čutilne aktivnosti

·      Stiskanje antistresne žogice

·      Objemanje blazine

·      Uporaba težke odeje

·      Umivanje rok s hladno vodo

4. Bodite zgled pri obvladovanju čustev

Otroci se učijo predvsem s posnemanjem. Kako vi obvladujete svoja čustva? Kako se odzovete, ko ste jezni, razočarani ali prestrašeni? Ni pošteno, da od otrok pričakujemo tisto, česar sami ne zmoremo.

Primeri modeliranja:

·      “Zelo sem jezna, zato grem za 5 minut v drugo sobo, da se pomirim.”

·      “Razočaran sem, a vem, da bom jutri poskusil znova.”

·      “Čutim, da sem preobremenjena. Naredila bom kratek premor.”

Ko sami uporabite zdrave strategije čustvene regulacije, otroku pokažete, kako to izgleda v praksi.

5. Ustvarite varen prostor za izražanje čustev

Otroci potrebujejo vedeti, da lahko izrazijo vsa svoja čustva – tudi tista neprijetna. Ustvarite okolje, kjer:

·      je jeza sprejemljiva, agresivnost pa ne,

·      je žalost dovoljena, a samopomilovanje ni koristno,

·      je strah razumljen, a izogibanje ni rešitev,

·      so čustva normalna, a imajo vedenjske posledice meje.

Pogosta vprašanja o čustveni regulaciji pri otrocih

Kdaj je še normalno, da otrok ne obvlada čustev?

Občasni čustveni izbruhi so normalni, še posebej pri mlajših otrocih (2-5 let). Skrb vzbujajoče je, če so izbruhi zelo pogosti, intenzivni, trajajo dolgo ali vplivajo na vsakdanje delovanje.

Kako pomagati otroku med čustvenim izbruhom?

Med izbruhom najprej poskrbite za varnost, nato ostanite mirni in prisotni. Ne razlagajte ali učite, to pride kasneje. Ko se otrok pomiri, lahko skupaj razmislite, kaj se je zgodilo.

Ali lahko otrok razvije čustveno regulacijo tudi kasneje?

Da! Čustvena regulacija je veščina, ki se je lahko naučimo v kateremkoli obdobju življenja. Z ustrezno podporo in prakso lahko otroci (in odrasli) izboljšajo svoje sposobnosti.

Kdaj poiskati strokovno psihosocialno pomoč?

Včasih otroci potrebujejo dodatno podporo strokovnjaka. Razmislite o psihosocialni pomoči ali svetovanju, če:

·      otrok pogosto doživlja intenzivne čustvene izbruhe, ki trajajo dolgo časa (več kot 15-20 minut),

·      čustvene težave vplivajo na šolsko uspešnost ali prijateljstva,

·      otrok se izogiba dejavnostim zaradi strahu ali anksioznosti,

·      opazite znake depresije, anksioznosti ali samopoškodovanje,

·      vaše strategije ne delujejo kljub doslednim poskusom (več kot 2-3 mesece),

·      otrok kaže regresivno vedenje (vrača se na zgodnejše razvojne stopnje).

Čustvena regulacija je veščina za vse življenje

Čustvena regulacija je veščina, ki se je lahko naučimo – in nikoli ni prepozno za začetek. Z vašo podporo, potrpežljivostjo in razumevanjem lahko otrok razvije zdrave načine obvladovanja čustev, ki mu bodo koristili vse življenje.

Cilj ni vzgojiti otroka, ki nikoli ne čuti močnih čustev. Cilj je vzgojiti otroka, ki zna s temi čustvi živeti na zdrav in konstruktiven način. Vsak otrok je drugačen in potrebuje svoj čas ter pristop. Bodite potrpežljivi s seboj in z otrokom – učenje čustvene regulacije je potovanje, ne cilj.

Potrebujete strokovno podporo pri razvijanju čustvene regulacije pri vašem otroku? Nudim psihosocialno svetovanje za otroke, mladostnike in starše v Novi Gorici, Kromberku ali preko spleta. Skupaj lahko najdemo strategije, ki bodo delovale za vašega otroka in vašo družino. Rezervirajte termin ali me pokličite na 041 384 566.

Povezane teme, ki vas lahko zanimajo:

·      Otrokovi strahovi in tesnoba oziroma anksioznost

·      Kako ostati povezan z najstnikom, čeprav se zdi, da vas odriva?

·      Perfekcionizem pri otrocih in mladostnikih