Otrokovi strahovi in tesnoba oziroma anksioznost

Skrbi vašemu otroku lažejo. Pripovedujejo mu napačne zgodbe o tem, kaj se bo zgodilo. Skrbi zožijo um in usmerijo vso pozornost na najbolj neverjetne scenarije, ob tem pa odvračajo pozornost otrok od tega, kar bi dejansko morali narediti, da bi se počutili pripravljene in samozavestne v situaciji, s katero se soočajo.

Ne želimo, da otroci zapravljajo svoj čas s skrbmi, vendar pa so zaskrbljene misli tako privlačne in močne, da otroci sami ne vedo kako varno preklopiti na drug način razmišljanja – razen če jih tega ne naučimo.

Pomagajmo otrokom, da jih zaskrbljene misli ne bodo mogle več zavajati. Naučimo jih prepoznati trike možganov in se ne ujeti nanje. Skrbi se ne bodo spremenile, vendar pa se naši otroci lahko spremenijo.

Zakaj so skrbi tako močne?

Skrbi delujejo kot alarm v možganih naših otrok. Pogosto otrokom povem, da so kot lajajoč pes, ki se vznemiri ob vsakem, tudi nedolžnem zvoku. Ko se alarm sproži, vse drugo postane manj pomembno. Otrok, ki ga skrbi test iz matematike, ne razmišlja o tem, kako bi se lahko učil ali kako bi lahko prosil za pomoč. Razmišlja o tem, kako bo zagotovo dobil slabo oceno, kako se bodo vsi smejali, kako bo razočaral starše.

To ni otrokova krivda. Možgani so tako narejeni, da nas opozorijo na nevarnost. Problem je v tem, da skrbi pogosto pretiravajo in ustvarjajo občutek, da smo v nevarnosti, tudi če te nevarnosti ni oziroma je možnost zanjo minimalna.

Dva dela možganov pri anksioznosti: Alarm in Modri svetovalec

Da bi otroci lažje razumeli, kaj se dogaja v njihovih možganih, jim lahko pomagamo, da razlikujejo med dvema deloma možganov. Prvega lahko poimenujemo Alarm (otrok lahko zanj najde kakšno drugo primero ime– npr. Strahec, Zvonček, Skrbko) je del možganov, ki nas opozarja na nevarnost. Njegova naloga je, da nas zaščiti. Problem je v tem, da Alarm pogosto pretirava in zvoni tudi takrat, ko ni prave nevarnosti.

Alarm deluje tako:

• Vidi samo najslabše scenarije.

• Pozabi na vse, kar je šlo dobro v preteklosti.

• Kriči glasno in zahteva vso pozornost.

• Misli, da pomaga, vendar nas pravzaprav ovira.

  
  

Drugi dek možganov, lahko ga poimenujemo Modri svetovalec (ali Pametko, Razmišljevalec, Modri možgani) je tisti del možganov, ki razmišlja, se spomni preteklih izkušenj in najde najbolj verjeten odgovor.

Modri svetovalec deluje tako:

• Spomni se, kaj se je zgodilo v podobnih situacijah.

• Zna najti rešitve.

• Razmišlja mirno in jasno.

• Pomaga nam načrtovati, kaj lahko naredimo.

• 
  

Praktičen nasvet: Skupaj z otrokom narišite oba dela možganov. Naj Alarm nariše z rdečo barvo (glasen, divji, prestrašen), Modrega svetovalca pa z modro ali zeleno (miren, pameten, prijazen). To otroku pomaga vizualizirati, kaj se dogaja v njegovih mislih.

Kako lahko starši pomagajo?

1. Pomagajte otroku prepoznati, kdo govori; Alarm ali Modri svetovalec?

Prvi korak je, da otrok sploh prepozna, kateri del možganov govori.

Naučite otroka prepoznati Alarm.

• Uporablja besede kot "zagotovo", "vedno", "nikoli".

• Misli začenja s "Kaj če ..."

• Prikazuje najslabši možni scenarij.

• Ignorira vse, kar je šlo dobro v preteklosti.

• Odvrača od iskanja rešitev.

• Je glasen in zahteven.

Modri svetovalec pa:

• Vpraša "Kaj se je zgodilo nazadnje, ko sem bil v podobni situaciji?"

• Razmišlja "Kaj lahko naredim, da se pripravim?"

• Je miren in jasen

• Išče rešitve

  
  

Praktičen nasvet: Skupaj z otrokom ustvarite "Skrbni dnevnik". Ko otrok izrazi skrb, jo zapišite in označite, ali govori Alarm. Potem skupaj vprašajte Modrega svetovalca, kaj misli on. Čez nekaj dni ali tednov preglejte, kdo je imel prav – Alarm ali Modri svetovalec. Otroci tako vidijo, da Alarm večinoma laže.

2. Naučite otroka "preklopiti" z Alarma na Modrega svetovalca

Ko otrok prepozna, da govori Alarm, potrebuje orodje za preklop na Modrega svetovalca. Tukaj so konkretne tehnike.

• Hvala, Alarm, ampak zdaj pokličem Modrega svetovalca. Otrok v mislih reče: "Hvala, Alarm, da me opozarjaš, ampak zdaj potrebujem Modrega svetovalca. Kaj se je zgodilo nazadnje ob istih skrbeh? Kaj lahko naredim?

• Tehnika "5-4-3-2-1" (pomiritev Alarma): Ko Alarm prevzame nadzor, otrok poimenuje:

  • 5 stvari, ki jih vidi

  • 4 stvari, ki se jih lahko dotakne

  • 3 stvari, ki jih sliši

  • 2 stvari, ki jih voha

  • 1 stvar, ki jo okusi

To možgane vrne v sedanjost in pomiri Alarm, da lahko spregovori Modri svetovalec.

3. Ustvarite varno okolje za pogovor

Otroci morajo vedeti, da je v redu, če se Alarm včasih oglasi, vendar da ga ne potrebujejo vedno poslušati.

Namesto "Ne skrbi, vse bo v redu!" (To ne deluje, ker Alarm ne more preprosto utihniti.), poskusite: "Slišim, da tvoj Alarm glasno govori. Povej mi, kaj pravi. Potem pa skupaj vprašajva Modrega svetovalca, kaj misli on."

4. Modelirajte zdravo soočanje s skrbmi

Otroci se učijo z opazovanjem. Pokažite jim, kako tudi vi preklapljate z Alarma na Modrega svetovalca.

Namesto "Ojoj, kaj če bom zamudila na sestanek? Zagotovo me bodo odpustili!" (To je Alarm.), poskusite "Moj Alarm mi pravi, da bom zamudila in da bo katastrofa. Ampak vprašam Modrega svetovalca "Kaj se je zgodilo nazadnje, ko sem zamudila? Bilo je v redu. Kaj lahko naredim? Lahko pokličem in sporočim, da bom 5 minut zamudila." (To je Modri svetovalec.)

5. Vadite prepoznavanje Alarma in Modrega svetovalca v vsakdanjih situacijah

Ne čakajte na velike krizne trenutke. Vadite v majhnih, vsakdanjih situacijah:

• Pred testom: "Kaj pravi tvoj Alarm? Kaj pravi tvoj Modri svetovalec? Kaj se je zgodilo nazadnje?"

• Pred družabnim dogodkom: "Ali to govori Alarm ali Modri svetovalec? Kaj lahko narediš?"

• Pred nastopom: "Pokliči Modrega svetovalca – kaj ti lahko pomaga?"

  
  

Praktičen nasvet: Ustvarite "Orodjarnco za skrbi" – škatlo ali zvezek z vsemi strategijami, ki pomagajo preklicati Modrega svetovalca. Ko pride Alarm, otrok ve, kam naj poseže.

6. Praznujte majhne zmage

Vsakič, ko otrok prepozna Alarm in se odloči poklicati Modrega svetovalca, to opazite in pohvalite. Ne potrebujete velikih nagrad – dovolj je priznanje: Opazila sem, da je tvoj Alarm danes glasno govoril pred prezentacijo, ampak si poklical Modrega svetovalca in si šel. To je pogum!

Kaj lahko pričakujete?

Učenje razlikovanja med Alarmom in Modrim svetovalcem je proces, ne enkraten dogodek. Otroci ne bodo čez noč prenehali skrbeti. Vendar pa bodo postopoma:

• hitreje prepoznali, kdaj govori Alarm,

• vedeli, kako poklicati Modrega svetovalca,

• bolj dvomili v utemeljenost svojih skrbi,

• imeli več zaupanja vase,

• manj časa preživeli v poslušanju Alarma.

  
  

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Če opazite, da skrbi, strahovi, tesnoba:

• otroku preprečujejo vsakodnevne aktivnosti (šola, prijatelji, hobiji),

• povzročajo fizične simptome (bolečine v trebuhu, glavobole, težave s spanjem),

• se več tednov ali mesecev ne zmanjšajo kljub vašim poskusom,

... je čas, da poiščete podporo svetovalca, ki je usposobljen za delo s tesnobo ali ansioznostjo pri otrocih.

Zaključek

Skrbi in strahovi so del nas in naši otroci se bodo z njim srečevali celo življenje. Vendar pa jim lahko damo orodja, da postanejo kritični do njih in spoznajo, da imajo v sebi tudi racionalni, razmišljujoči del, ki zna najti najbolj verjeten odgovor in rešitev.

Ne gre za to, da bi strahovi izginil. Gre za to, da se otroci naučijo, da anksioznost ni njihova vodja – Modri svetovalec je. In to je veščina, ki jim bo služila celo življenje.

Če potrebujete podporo pri delu z anksioznostjo vašega otroka, sem tu, da vam pomagam. Skupaj lahko najdemo načine, kako vašemu otroku pomagati, da postane bolj samozavesten in manj obremenjen s skrbmi.