Uvajanje otroka v vrtec
1. september se bliža in tako kot novo šolsko leto, se bo kmalu začelo tudi novo leto za vse vrtčevske otroke. Za tiste, ki se v vrtec odpravljajo prvič, zna biti še posebej stresno, tako za otroke, kot tudi za starše. Je pa lažje, če se na uvajanje dobro pripravimo.
Večina otrok v Sloveniji se v vrtec odpravlja okoli 1. rojstnega dne. Glede na psihološki razvoj otroka to ni idealno, saj v tej starosti potrebuje stalno bližino ljubeče osebe, težko se naveže na vzgojitelja, ki mora skrbeti za več otrok, ne razume, da se bodo starši vrnili ponj, ne zna še razviti odnosa z ostalimi otroci v vrtcu.
Zato je zelo pomembno, da smo starši pripravljeni na stisko, s katero se bo lahko srečal otrok, na spremembe vedenja, razpoloženja, na začasno razvojno nazadovanje otroka. Če bomo tudi starši v tem obdobju nerazumevajoči, če ga ne bomo spremljali ob vseh težavah, če ne bo otrok čutil, da starši vemo, kaj doživlja, bomo izgubili priložnost, da bi nam otrok lahko zaupal, da bi se zavedal, da je razumljen, spoštovan in ljubljen.
Pred začetkom obiskovanja vrtca je dobro, da se o njem večkrat pogovarjamo z otrokom. Tudi če nas ne bo razumel, bo ujel nekatere besede, naš ton glasu, hkrati pa se bomo tudi starši privajali na misel o drugačnem načinu življenja. Pogovorimo se z osebjem vrtca, otroka lahko po dogovoru z vzgojitelji peljemo na kratke obiske vrtca. V tem času je bolje zamakniti še kakšne druge večje spremembe za otroka, kot je npr. selitev, ukinitev dojenja, dude, ...

Uvajanje otroka v vrtec mora biti časovno prilagojeno njemu in njegovim potrebam. Navadno lahko traja od 1-ega pa do 3-eh tednov, po potrebi tudi več. V tem obdobju postopoma podaljšujemo čas, ki ga otrok preživi v vrtcu in tudi čas, ko je v njem brez starša.
Z vzgojiteljem se dogovorimo, koliko bomo starši aktivni v skupini med uvajanjem. Prvih nekaj dni smo starši ves čas v skupini, sodelujemo s svojim otrokom pri aktivnostih, se vključujemo v ostale aktivnosti, ostanemo do kosila oziroma dlje, če otroku to ustreza. V novem tednu naj bo 1. dan starš ves čas prisoten, naslednje dni pa se lahko postopoma umika za kratka obdobja. Vedno moramo otroku povedati, da bomo šli na sprehod, kavo za npr. 15 minut in to obljubo tudi vselej držimo. Čas, ko nas ni v skupini postopoma podaljšujemo skladno z odzivom otroka. Ko otrok prvič prespi, bodimo pozorni, da če smo otroka mi uspavali, smo zraven tudi ko se zbudi.
Če otrok ob uvajanju doživlja hudo stisko (veliko je bolan, veliko joče, hlipa, ni aktiven v skupini, ...) je smiselno razmisliti o zamiku uvajanja za kakšen mesec in o možnosti, da bi ga uvajala druga oseba, na katero ni izrazito navezan (npr. stari starši).
Vsak otrok je drugačen in zato mora biti tudi uvajanje prilagojeno njemu. Starši mu pomagajmo narediti ta velik korak čim lažji.

Коментарі