Anksioznost pri mladostnikih: kako jo prepoznati in kako pomagati

Mladostništvo je obdobje velikih sprememb. V tem času se mladostniki srečujejo z večjimi pričakovanji, šolskimi obremenitvami, vprašanji glede odnosov, samopodobe in pripadnosti. Občasna skrb, napetost ali negotovost so del odraščanja. Včasih pa stiska postane močnejša, bolj trajna in začne vplivati na vsakdanje življenje.

Anksioznost pri mladostnikih se ne pokaže vedno tako, kot si predstavljamo. Najstnik morda ne bo rekel, da ga je strah ali da doživlja tesnobo. Pogosto se stiska pokaže skozi umik, razdražljivost, telesne težave, pretirano zaskrbljenost, težave v šoli ali izogibanje situacijam, ki so bile prej obvladljive.

Če se sprašujete, ali vaš najstnik trpi zaradi anksioznosti, je pomembno vedeti, da niste sami. Veliko staršev opazi, da se njihov otrok spreminja, pa ne vedo, ali gre za običajno obdobje odraščanja ali za globljo stisko.

Kako se kaže anksioznost pri mladostnikih

Anksioznost pri mladostnikih se lahko kaže na različne načine. Nekateri znaki so zelo očitni, drugi pa bolj skriti.

Pogosti znaki so:

• pretirana zaskrbljenost,

• težave s spanjem,

• razdražljivost ali hitra preobremenjenost,

• umikanje od prijateljev ali družine,

• strah pred ocenjevanjem, nastopanjem ali napakami,

• telesni simptomi, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli ali slabost,

• izogibanje šoli, dejavnostim ali socialnim situacijam,

• potreba po stalnem potrjevanju,

• občutek, da nikoli ni dovolj dober.

  
  

Pri nekaterih mladostnikih se anksioznost pokaže tudi kot perfekcionizem (več o perfekcionizmu si lahko preberete tukaj), pretirana samokritičnost ali močan strah pred neuspehom. Navzven lahko delujejo uspešno, znotraj pa doživljajo veliko napetosti.

Kdaj gre za več kot običajno najstniško stisko

Vsak mladostnik je kdaj negotov, občutljiv ali v stresu. Pomembno vprašanje pa je, koliko časa stiska traja in kako močno vpliva na življenje.

Bolj pozorni bodite, če:

• stiska traja več tednov ali mesecev,

• se težave stopnjujejo,

• mladostnik opušča dejavnosti, ki jih je prej imel rad,

• se izogiba šoli, družbi ali vsakdanjim obveznostim,

• ima pogoste telesne težave brez jasnega zdravstvenega vzroka,

• je doma veliko napetosti, konfliktov ali zapiranja vase.

Takrat je smiselno stisko vzeti resno in poiskati podporo.

Kako lahko starši pomagajo mladostniku z anksioznostjo

Ko opazite, da je mladostnik v stiski, si pogosto želimo čim prej rešiti težavo in se vrniti v stanje pred tem. Vendar je prvi korak običajno nekaj bolj preprostega: ustvarite prostor, kjer se bo mladostnik lahko počuti varnega in slišanega.

Pomaga lahko, da:

• ostanete mirni in ne zmanjšujete njegove stiske,

• ne silite takoj v rešitve,

• postavljate odprta, nežna vprašanja,

• poimenujete, kar opažate, brez obsojanja,

• pokažete, da ste na voljo,

• skupaj iščete majhne, izvedljive korake.

Mladostnik pogosto ne potrebuje popolnega odgovora, ampak občutek, da v tem ni sam. O tem, kako ostati povezani z najstnikom, si lahko preberete tukaj.

Različne oblike anksioznosti in njihovi simptomi

Anksioznost se ne kaže pri vseh mladostnikih enako. Obstajajo različne oblike, ki se lahko izražajo z različnimi simptomi:

• Generalizirana anksiozna motnja (GAM): Nenehna skrb za vsakdanje stvari, kot so šola, zdravje ali prihodnost, pogosto spremljana s težavami s spanjem in utrujenostjo.

• Socialna anksioznost: Intenziven strah pred sodbami drugih, ki vodi do izogibanja socialnim situacijam.

• Specifične fobije: Močan strah pred določenimi situacijami ali predmeti, kot so višina, živali ali temni prostori. Med specifične fobije spada tudi agorafobija, kjer se mladostnik boji krajev ali situacij, kjer bi se počutil ujetega ali brez možnosti pomoči.

• Panični napadi: Nenadni občutki intenzivne tesnobe, ki jih spremljajo fizični simptomi, kot so hitro bitje srca, potenje in vrtoglavica. Panična motnja je pogosto povezana z agorafobijo, saj se posameznik boji, da bi se napad zgodil v določenih situacijah.

• Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM): Ponavljajoče se vsiljive misli (obsesije) in vedenja ali rituali (kompulzije), ki jih mladostnik izvaja, da bi zmanjšal tesnobo.

• Posttravmatska stresna motnja (PTSM): Intenzivna tesnoba in ponavljajoči se spomini na travmatičen dogodek, ki vplivajo na vsakodnevno delovanje.

  
  

Pogosto k vrstam ankioznosti pri otrocih in mladostnikih štejemo tudi ločitveno tesnobo. Ta se kaže v močnem strahu pred ločitvijo od staršev ali bližnjih oseb, kar se pogosto izraža v fizičnih simptomih, kot so bolečine v trebuhu.

Kaj povzroča anksioznost pri mladostnikih?

Anksioznost pogosto temelji na kombinaciji genetskih, okoljskih in osebnih dejavnikov. Med najpogostejše vzroke sodijo:

• pritisk in visoka pričakovanja v zvezi s šolskimi obveznostmi,

• težave v prijateljstvih ali vrstniški odnosi,

• hormonske in telesne spremembe, ki vplivajo na samopodobo,

• domači konflikti ali preobremenjenost s pričakovanji staršev,

• pretekle travme ali stresni dogodki.

  
  

Kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč

Strokovna pomoč je smiselna, ko anksioznost vpliva na šolo, odnose, spanje, samopodobo ali vsakdanje delovanje in tudi takrat, ko starši čutite, da sami ne zmorete več razumeti, kaj se dogaja, ali ne veste, kako pomagati.

Svetovanje lahko mladostniku pomaga, da bolje razume svojo stisko, prepozna misli in telesne odzive, razvija varnejše načine soočanja ter postopoma ponovno pridobi občutek notranje opore.

Če iščete podporo za mladostnika, si lahko več preberete na strani Svetovanje za mladostnike.

Niste sami

Če imate občutek, da se vaš mladostnik spopada z anksioznostjo, je pomembno, da ne čakate predolgo v negotovosti. Tudi če še ne veste natančno, kaj se dogaja, je že to, da ste pozorni in pripravljeni poiskati podporo, pomemben korak.

Včasih mladostnik potrebuje predvsem varen prostor, kjer lahko začne razumeti, kaj se v njem dogaja. Tudi starši ob tem pogosto potrebujejo oporo, usmeritev in občutek, da niso sami.